Prvi sončni žarki vabijo v nov dan,
vse črne misli so z jutrom zbežale stran,
danes si z roso umil bom obraz,
naj čutim to življenje, ki diha za nas.
Kaj bi zdaj sekiral se za vse tiste stvari,
ki skozi prste so spolzele tja v tri dni,
tja v tri dni, tja v tri dni.
Korak za korakom nezadržano mineva naš čas,
krade nasmeh nam, krade nam lepi obraz.
Velikokrat se vprašam ali je vredno tega,
velikokrat se vprašam, mar ni vse zaman?