Tiho praznimo kozarce, tiho brez besed,
le včasih kako rečemo o dneh, ki ni jih več.
Šla mladost je, šla so leta, zguban je obraz,
le v tej stari krčmi zdi se, da obstal je čas.
Daj, nalij še vina, naj gre pesem do srca,
naj pozabim tiste čase, jutra najina.
Zaigrajo naj trobente, boben, kontrabas,
saj cigani ne vedo, da moja si bila.
Strun dotaknejo se prsti, iz grla pride glas,
zaigrajte še cigani pesem njej v čast.