V toj prekmurskoj ravnici,
spoznal dosta dobrij san lidij,
Boug jin daj ka zdravi pa veseli
šče dugo bi bilij.
Marsi ge san pojo dober bograč,
marsi ge san dobro vijno pü,
marsi ge san štero lejpo mlado
lübo cejle trij noči.
Hej, hej lidje,
na ton svejti vseeno lejpo je.
Hej, hej lidje,
či bar malo dobre je vole.
Prijdejo pa žmetni časi,
ka se pijtaš, če vse tou smiseu ma
ali naj odijdeš ta ge nišče
ne prijde več nazaj.
Pa se zmijsliš tistih časov,
gda štrki pa prijdejo nazaj,
gda so gnejzda puna lačnih klünov,
boug, tü san jes doma.
Na konci, ka bi van šče pravo,
prefriško čas mijmo nas letij,
zatou pa špilaj, špilaj mužikaš
dokeč ka zadnja struna šče zvenij.