Deleč, deleč ja pomlad,
deleč je zaj tisti čas,
deleč tista mala ves,
deleč tisti so lidje.
Tiste lipe nega več
pod štero san te prvič vido,
z bejlof roužo v rokaj
zasigdar san se tan zalübo.
Ge zaj tiste so potij,
ge mladoust san svojo püsto?
Ge zaj tiste so očij
v štere san se jes zalübo?
Včasik gda je svetla nouč
dugo nemren jes zaspati,
pa v mislih jes zbižin
nazaj k tebi v tiste čase.
Bosa sva pobegnula
ta čez njive pa čez trave.
Te še nejsva slutila,
ka čas ti lejko vse tou vzeme.