Glej le naprej
Matjaž JelenIz pepela starih zmot
iščeva rešitev in pot,
doživela sva vihar,
a sva preživela kot par.
In zdaj letiva z vetrom v nebo,
daj, vdihni globoko.
Glej le naprej, naj se mrak
soncu umika,
glej le naprej, spet je zrak
poln kisika.
Prav previdno brez besed
potapljaš se v moj pogled,
jaz nevidno kakor tat
kradem te kot prvikrat.
In zdaj letiva ponovno v nebo,
daj, vdihni globoko.
Glej le naprej, naj se mrak …
Sreča krepi obrise,
nad nama spet dani se,
ta dan ni nič več jezen,
zopet ponuja ljubezen.
iščeva rešitev in pot,
doživela sva vihar,
a sva preživela kot par.
In zdaj letiva z vetrom v nebo,
daj, vdihni globoko.
Glej le naprej, naj se mrak
soncu umika,
glej le naprej, spet je zrak
poln kisika.
Prav previdno brez besed
potapljaš se v moj pogled,
jaz nevidno kakor tat
kradem te kot prvikrat.
In zdaj letiva ponovno v nebo,
daj, vdihni globoko.
Glej le naprej, naj se mrak …
Sreča krepi obrise,
nad nama spet dani se,
ta dan ni nič več jezen,
zopet ponuja ljubezen.