Življenje mimo mene gre,
jaz pa v njem ne znajdem se,
živim kar tja v en dan.
Se včasih zdi mi, kot da spim,
prebuditi se želim
iz stoletnih sanj.
Kot da med trnjem skrivam se,
dokler princ ne najde me,
sama bom
sončni žarek čakala,
ki iz mojega srca
prežene dvom.
Verjela rada bi nadvse,
da nekdo je, ki nekje
le mene si želi.
In poiskal bo pravo pot
skozi gozd težav, zablod,
le da najde me.
O, da prišel trenutek bi,
ko srce spregovori
brez besed,
bi povedala si vse
in v objemu tvojem bi zbudila se.
Kot princ iz pravljice poljubi nežno me,
odprla bom oči, da v meni razplamti novo čustvo se.
Kot princ iz pravljice prebij skoz’ trnje se,
pridi in poljubi me, da v meni prebudi ljubezen se.