Vem, nekje je obraz, ki je kot moj zarisal čas.
Vem, nekje je nekdo, ki išče to, kar skrivam jaz.
Vem, nekje je odmev glasu, ki poje ga moj glas.
Nekje je on, nekdo, ki je glas skozi čas, kot sem jaz.
Nič več ne čutim strahu,
vdano ga čakam brez sramu,
vem, da nekoč bo tu.
Do takrat bom čutila prazen čas, ki vodi glas,
do takrat bom slutila srečo ujeto v nek drug čas
in igrala bom igro, ki bo starala obraz.
Nekje je on, ki ve, da je glas, je obraz skozi čas,
je nekdo, kot sem jaz.
On, ki ne čuti strahu,
on, ki me čaka brez sramu,
on, ki nekoč bo tu.