Bil si bel galeb v sončni žarek jutra ujet.
Tvoja tiha misel je v tišino skrila zven besed,
ko iskal si v sebi sijaj neba v oblaku iz želja,
sam postal neskončna kaplja si morja.
Ni me s teboj, a ti v meni si, z menoj.
Še si tu, z menoj, zdaj eno sva oba,
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
Še si tu, z menoj in v meni boš ostal,
Nisem sama, s svojim jutrom sebe si mi dal.
Ti poznaš moj svet, v kapljo tihe solze ujet,
tvoja pesem niza dan, v zrcalo mojih let pripet,
ko bom našla v sebi del neba iz svojega srca,
bom prišla, postala v tebi del morja.
Ni me s teboj, a ti v meni si z menoj.
Še si tu z menoj, zdaj čutiva oba,
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
Še si tu z menoj in v meni boš ostal,
nisem sama, ti za vedno sebe si mi dal.
Še si tu, z menoj, zdaj eno sva oba,
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
Še si tu z menoj in v meni boš ostal,
nisem sama, ti za vedno sebe si mi dal.