Kitaro je igral,
za drugo se ni gnal,
a v svetu, ki hiti,
se to narobe zdi.
Počasi je živel
in se lepo imel,
ujete z naglico
je dražil s pesmico.
Čuj, čuj, čuj moj glas,
dok si pri pameti.
Tik, tak mineva čas
in vse nas prehiti.
Kitaro je igral,
nikogar se ni bal
in kot bi norce bril,
je pamet nam solil.
Do smrti je živel,
tako kot bomo vsi
in zdaj doni odmev,
ko poje z angeli.