Videl sem samo zapuščeno,
ves objokan njen obraz.
Solze so se lesketale,
žalosten bil je njen obraz.
Pa sem tiho k njej pristopil,
jo pogladil po laseh.
K meni se je le ozrla
in zakrila mi obraz.
Glej, pomlad je blizu lenje,
sem tolažil tiho jo.
Saj fantov mnogo, mnogo,
ki ljubijo zvesto.
Vprašal sem: “Zakaj pa jočeš?
In zakaj si žalostna?”
Pa mi je odgovorila,
da zapustil jo je fant.