V kotu med gorami moja je dolina.
Zame je najlepša, čeprav vem, da ni edina.
V njenih nedrih sem rojen in z njo živim že dosti let,
ko se zazrem v njeno nebo, se spomnim rosnih let.
Tam, v tej dolini, kjer si me ljubila,
ukradla si mi sanje, ti moja gorska vila.
Na ustnicah nasmeh, v srcu pa grenak belin,
si mi pustila v spomin.
Saj bil sem droben fant, bolj reven kot bogat,
v tebi sem iskal droben zaklad.
Ti si mi pomenila upanje.
Saj bil sem droben fant, bolj reven kot bogat,
v tebi sem iskal majhen zaklad.
V tebi sem iskal prijatelja.
Tam v kotu med gorami, najini spomini,
moj’mu srcu dragi, čeprav vem, niso edini.
V vetru skrivajo se jok in smeh
in tiho upanje vseh, ki so spoznali razočaranje.