Vsako jutro, ko se zdramim
pade moj pogled na njo.
Vsak dan znova me očara,
ta lepota, njen ponos.
Opazujem ledenike
in poslušam spev gozdov.
Uršlja gora, tja želim si,
tja k lepotam, tja domov.
Hej, popotnik, če ne veš,
kaj lepota je.
Tu pred tabo, tabo, glej,
Uršlja gora je.
Tu je zrak poln nežnih vonjev,
tu bolj plavo je nebo.
Tu glasneje poje ptica,
zraka je za vse dovolj.
Čuj, popotnik, kaj ti pravim,
na Koroškem gora je.
Uršlja gora se ji pravi
in zame najlepša je.