Primi me zopet čez pas kot včasih punčka.
Ne priznajva, da sva dva poraženca.
To življenje nama steklo je med prsti,
midva pa še vedno sanjava.
Ne obračaj vstran sanjavega pogleda,
ko ti mržim zlate kodrave lase.
Moji duši upanja si svetel žarek,
ko začutim tople ustnice.
Kakor hladen led je spomin teh let,
ko pogosto nisem si priznal.
Kakor hladen led, ki tališ ga spet
mi pravi, da bi ti dejal.
Ko mi nežno zatrepečeš v objemu,
zopet se zavedam, mi pomeniš vse.
Z rosnimi očmi mi praviš, da boš z mano,
ko nekoč obema bo sivela sled.