Včeraj sem pogledal v ogledalo se,
opazil sem, da droben puhec mi pokril je lička že.
Stopil sem k očetu in mu šepnil na uho:
“Oj, očka, ali mi boš kupil klingico?”
Moj oče le smejal se je na to,
a drugi dan je le prinesel “super silverko”.
Sedaj stoji že v wc-ju prav vsak dan
in preklinjam te kocine, ki štrlijo vse tja vstran.
A mama pa kupuje “hanzaplast”
in vse “ercnije” za celjenje ran.
Sošolci se smejijo mi, smejijo mi vsak dan,
če sem pač neroden državljan.
Prav kmalu vsem presedel je moj jutranji spev
in mame sit do grla bil je naš farmacevt.
Pa se je odločil očka naš prezlat
in mi kupil “super iskra” brivski aparat.