Ne zapiraj vrat za sabo, ko se posloviš,
pusti mi naj še verjamem, da ob meni spiš.
Ne pustiva, da izgine vse kar je bilo.
Pusti upanje mi za slovo.
Kriva, oba sva kriva, da ta jutra niso svetla,
polna sonca kot nekoč.
Kriva, oba sva kriva, da moj smeh je izgubljen,
v teh nočeh prepolnih solz.