To megleno jutro znova zbuja me,
v očeh poiščem drobne iskrice.
Plujeva na krilih sreče, preko širnega morja,
veva da življenje je le kapljica.
Sanjava, sanjava, sanjava,
o deželi brez prepirov in gorja.
O deželi kjer se smeh več ne preliva v solze,
kjer popeljal te bom tja čez travnike.
Mnogi so prodali sanje in želje,
da nekoč morda imeli bi vse.
Niso pa iskali sreče tam kjer je doma
in ostali v tem mestu brez srca.
Sanjava, sanjava, sanjava,
o deželi brez prepirov in gorja.
O deželi kjer se smeh več ne preliva v solze,
kjer popeljal te bom tja čez travnike.
Ali drobna ptica, tam na nebu ve,
saj leti čez kraje tuje, naj pove.
Kje usmiljenje, dobrota bosta strla trdo dlan
in tam bova našla midva svoj pristan.