Gledala me ta je damica,
kot da fanta prvič bi v življenju videla,
videla je, da sedel sem sam
in prisedla k meni je madam.
Govorila mi je uro, uri dve,
nalivala kozarčke blažene,
mislil sem si ženska ti zmotila si se,
danes se nalil ne bom ga ne, ne, ne, ne, ne, ne.
A, ko zmanjkalo ji je besed,
me prosila dama je za ples,
vprašal sem od kdaj naprej ta red velja,
da dama prosi fantiča.
A, ko sem se ga nalil in sem bil prizadet,
odvlekla me je tja v temno svojo klet,
bila sva sama,
jaz in moja dama.
Prišla sva do stopnic, kjer sem izvedel skok,
zatem sledilo trčenje je z glavo ob strop,
končno sem oddahnil se zdaj konec je vsega,
dobila me v prijem je moja damica.
Metala me iz postelje je na fotelj,
lomastila, lomila, me ljubila ko hudir,
vse je vrtela v krogu do tedaj,
ko sem zaspal in šel v svoj zaslužen raj.
Ko prišel k sebi sem in bil sem trezen spet,
je rekla: “Hvala za obisk in pridi spet.”
Sama,
jaz in moja dama.
Ko prišel k sebi sem in bil sem trezen spet,
je rekla: “Pridi spet.”
Sama,
jaz in moja dama.