Srečal sem jo v vaškem gozdu,
kjer nabirala je gobe.
Od vseh brkih smrek in brezic,
videl sem le njene na-na.
Rekla mi je pritajeno,
mislim sem, da je izgubljeno.
Ko je napolnila košaro,
sem ji rekel le za šalo.
Čiki-čiki-čikita, bodi moja miškica,
pokloni mi vsaj tvoj portret,
da ga skrijem v zadnji žep.
Zdaj pred njo več nimam mira,
spet in spet telefonira.
Hoče ključ od moje sobe,
rad bi, da bi šla po gobe.
Čiki-čiki-čikita, draga moja ljubica,
drugemu sem dal portret,
morda spelješ ga na led.