Drevo pred hišo sta mi posadila,
ko bila sem še otrok.
Zdaj je tu mogočna lipa,
pozna moj smeh in jok.
Tu življenje moje je,
kot album poln slik,
vse pomladi, vse jeseni.
Zdaj pa jaz, zdaj pa jaz posadim drevo,
ki bo raslo visoko v nebo, v nebo, v nebo.
Še bo tu, še bo tu, da napolni dušo,
tudi, ko naju več ne bo, še bo stalo tu drevo,
še ko naju več ne bo.
Obljubi mi, da boš prišel
pod krošnjo še kdaj,
ko življenje te zbudi.
Se boš spomnil s polnim srcem,
da lepo ti bo, lepo?
Tu ljubezen moja je,
kot album poln slik,
vse pomladi, vse jeseni.