Se kdaj spomniš na večer,
ko je rožmarin cvetel,
ko si me s poljubom svojim
celo v mladost odel.
Tam si rekel, da nikoli
tujec res ne boš nikdar,
da boš ljubil me za vedno,
tudi, ko boš siv in star.
Tam še vedno sem dekle,
kjer gre sonce pod obzorje.
Vsakič nate spomnim se,
kjer pomol poljubi morje.
Vsako leto spet in spet
sva zaspala prvič skupaj.
Tam je kraj neba pripet,
kjer pomol poljubi morje.
Tam obljubil si mi sveto
in pokleknil pred menoj,
da boš ljubil me za vedno,
naj do konca bom s teboj.