Na obali, kjer stojim, sva stala,
ko spoznala sva se tisto noč.
Vsa v lučeh sijala je obala,
ves svetal za brodom plaval brod.
Ribič, ribič me je ujel,
pa ni ujel me na mrežo,
ujel me je le z besedo
in črnimi očmi.
Je na morje s seboj me vzel,
na barki sva se ljubila.
O, da se nikdar vrnila
bi ne bila nazaj!
Zdaj zvečer bolj temna je obala,
sama vračam v mesto se nazaj.
Ribič, kje zdaj tvoja barka plava,
ribič, ribič, da te ni nazaj?