Z okna se je dan prelil na mojo stran,
v tvoji dlani drema moja.
Ovij z ljubeznijo me celo prav vso,
zdaj najbrž veš, da sem vsa tvoja.
Poglej globoko me, ko stisnem k tebi se,
počakajva večer pri tebi.
Počasi zagorim, vse bolj si te želim,
del tebe nosim tu, v sebi.
Nežno poljubi me, da cela se stopim,
nežno, da se v objemu tvojem izgubim,
nežno, da bova iste sanje sanjala,
nežno, še preden bo ta noč odšla.
Od takrat si tu kot sonce po dežju
in vse nevihte stare brišeš.
Tvoja bom pomlad, če me imel boš rad,
ti mojo novo zgodbo pišeš.