Tiho morje
je na nebu,
vse diši
po mladosti,
ki jo razganja,
da zacveti.
Letela sem, da strmoglavim,
da lahko me spet sestaviš.
To, to le poznam.
Zdaj plujem z barko v neznano,
s slano vodo spiram rano,
da se spoznam.
Ti veš, da nič na svetu
me bolj ne objame
in vname,
kot me ti.
Ti si zadnji, ki zaupam
mu svoje zidove.
A greš z mano
v labirint?
Razmetana
sem kot veter,
ki ne spi.
A v levi roki
imam balone,
da vzletim.