V daljni deželi, pred mnogimi leti
se v štalci je deček rodil.
Kdo oče je bil se še danes ne ve,
se je najbrž do smrti napil.
Živel je popolnoma skromno življenje,
je večkrat bil lačen kot sit,
zazrt vedno nekam v vršave, in deklic
nikoli ni ščipal za rit,
ker je bil, on je bil Wunderkind.
Z leti je fant pogumen postal,
se nikogar pod soncem ni bal,
naučil se je celo hodit po vodi,
je punčkam red cukrov dajal.
Se skoraj zaljubil v neko deklino,
če v njej ne bi bil sam hudič,
je nase bil jezen, odločil se je,
da nekoč bo postal živ mrlič,