Povedal vam bom zgodbo, ki govori o Mojci, Mojci,
ženski, ki je spremenila ves moj svet.
Bila je kot roža, ki vedno cveti,
spoznala se je na tisoč stvari.
Mojca, Mojca, Mojca, Mojca, te tvoje oči.
Kot veste, poleti vedno zelo je vroče, vroče,
zato na obali sem se v vodi hladil.
Sedela je ob vodi in kamenčke metala,
vso plažo je skoraj name zmetala.
Mojca, Mojca, Mojca, Mojca, te tvoje oči.
Dolgčas, dolgčas je brez nje.
Dekle strlo mi je srce.
Dolgčas, dolgčas je brez nje.
Kje je zdaj, ne ve nihče.
Tri tedne sva bila skupaj, bilo je res noro, noro,
potem se je pojavil velik črn oblak.
Poletje je minilo, šla sva vsak po svoje
in tako je konec te kratke zgodbe moje.
Mojca, Mojca, Mojca, Mojca, te tvoje oči.