Lunca sije,
kladvo bije
trudne, pozne ure že;
préd neznane
srčne rane
meni spati ne pusté.
Ti si kriva,
ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me raniš,
ti mi braniš,
da ne morem spat doma.
Obraz mili
tvoj posili
mi je vedno pred očmi;
zdihujoče
sŕce vroče
vedno k tebi hrepeni.