Nič hudega
M-TrstaČe bi bil danes moj usodni dan,
mi ne bi blo žal prav ničesar za nazaj.
Kar se je zgodilo, se je zgodilo,
se je zgoditi moglo.
Vsa ponižanja, vsa visoka letenja,
vsi padci, vsi vzponi,
vsi udarci, vsi srečni trenutki.
Prav ničesar ne bi spremenila,
tudi če bi se mi priložnost ponudila,
da bi za nazaj napake popravila.
A-a. Zakaj bi to naj dobro blo?
A ni rečeno, da se na napakah učimo?
Kako bi se lahko,
če jih pri meni ne bi blo?
V življenju sprejemam vso slabo,
nisem več v tisti fazi, ko ga odrivam stran,
ker vem, da to je blo meni dano,
da na tak način zrastem lahko.
Zato povem vam,
da nič več na svoji sreči ne delam,
ker s tem vem živeti,
kaj pa ti?
Mogoče nismo istega mišljenja,
nič hudega.
Glavno, da vse, tako kot je, ostaja.
To je moj mali svet,
taki kot je, je lep.
In ne bom ga spreminjala spet.
Ni treba perfektnosti, da je moj svet lep,
da se tega končno zavedaš, rabiš par let,
ko ugotoviš, da lažje vzletiš, ko si na tleh.
Sprehodim se po ulici, ljudem gledam v oči,
da vidim, kaj se dogaja z njimi.
Tako različni, pa vseeno tako podobni.
Dihamo isti zrak,
sto opravkov, dokler ne pade mrak.
Marsikdo se ne zaveda, da moraš sam si ustaviti čas,
da ne pobere nas.
Mogoče res nismo istega mišljenja,
ampak želiš videti nekaj lepega?
Ves svet je lep, le pogledati, ga moraš iz pravega kota.
Problemi vedno bojo, ne bojo nikamor šli,
vedno ob nepravem času pridejo, a tokrat bojo počakali.
Za trenutek se ustavi, saj nikamor se ti ne mudi.
Stopi z mano in povej, kaj te muči?
Vidiš, kaj vse ti je dano?
Imaš streho nad glavo,
vse, za kar ti drugi zavidajo,
imaš vse, kar ti srce poželi,
pa še vedno nisi srečen, s tem kar ti življenje podeli?
Kaj še rabiš več?
Ne želi si, da bi dobil preveč.
Mogoče nismo istega mišljenja,
nič hudega.
Glavno, da vse, tako kot je, ostaja.
To je moj mali svet,
taki kot je, je lep.
In ne bom ga spreminjala spet.
Na izi grem naprej, če glih cejngar teče hitro.
Z mano nasmeh, redko, da držim se kislo.
Sem le človek in večkrat ni mi lahko.
A borim se, življenje je pač tako.
Ustavi se! Poglej okoli sebe
in začutil boš utrip, ki daje nam življenje.
Vdihni zrak, vedi, da nekdo ima te rad.
Vsak trenutek je več kot zlat.
Dovoli si biti drugačen od drugih.
Upaj si iti po drugačnih poteh.
Vsak bi se rad dotaknil neba,
ampak pot do tja je zmeraj težka.
Ne obžalujem ničesar za nazaj.
Raje izkoristim to, kar mam tukaj in zdaj!
Želim tak kot sem ostati.
Širiti nasmeh, ljudi osrečevati.
mi ne bi blo žal prav ničesar za nazaj.
Kar se je zgodilo, se je zgodilo,
se je zgoditi moglo.
Vsa ponižanja, vsa visoka letenja,
vsi padci, vsi vzponi,
vsi udarci, vsi srečni trenutki.
Prav ničesar ne bi spremenila,
tudi če bi se mi priložnost ponudila,
da bi za nazaj napake popravila.
A-a. Zakaj bi to naj dobro blo?
A ni rečeno, da se na napakah učimo?
Kako bi se lahko,
če jih pri meni ne bi blo?
V življenju sprejemam vso slabo,
nisem več v tisti fazi, ko ga odrivam stran,
ker vem, da to je blo meni dano,
da na tak način zrastem lahko.
Zato povem vam,
da nič več na svoji sreči ne delam,
ker s tem vem živeti,
kaj pa ti?
Mogoče nismo istega mišljenja,
nič hudega.
Glavno, da vse, tako kot je, ostaja.
To je moj mali svet,
taki kot je, je lep.
In ne bom ga spreminjala spet.
Ni treba perfektnosti, da je moj svet lep,
da se tega končno zavedaš, rabiš par let,
ko ugotoviš, da lažje vzletiš, ko si na tleh.
Sprehodim se po ulici, ljudem gledam v oči,
da vidim, kaj se dogaja z njimi.
Tako različni, pa vseeno tako podobni.
Dihamo isti zrak,
sto opravkov, dokler ne pade mrak.
Marsikdo se ne zaveda, da moraš sam si ustaviti čas,
da ne pobere nas.
Mogoče res nismo istega mišljenja,
ampak želiš videti nekaj lepega?
Ves svet je lep, le pogledati, ga moraš iz pravega kota.
Problemi vedno bojo, ne bojo nikamor šli,
vedno ob nepravem času pridejo, a tokrat bojo počakali.
Za trenutek se ustavi, saj nikamor se ti ne mudi.
Stopi z mano in povej, kaj te muči?
Vidiš, kaj vse ti je dano?
Imaš streho nad glavo,
vse, za kar ti drugi zavidajo,
imaš vse, kar ti srce poželi,
pa še vedno nisi srečen, s tem kar ti življenje podeli?
Kaj še rabiš več?
Ne želi si, da bi dobil preveč.
Mogoče nismo istega mišljenja,
nič hudega.
Glavno, da vse, tako kot je, ostaja.
To je moj mali svet,
taki kot je, je lep.
In ne bom ga spreminjala spet.
Na izi grem naprej, če glih cejngar teče hitro.
Z mano nasmeh, redko, da držim se kislo.
Sem le človek in večkrat ni mi lahko.
A borim se, življenje je pač tako.
Ustavi se! Poglej okoli sebe
in začutil boš utrip, ki daje nam življenje.
Vdihni zrak, vedi, da nekdo ima te rad.
Vsak trenutek je več kot zlat.
Dovoli si biti drugačen od drugih.
Upaj si iti po drugačnih poteh.
Vsak bi se rad dotaknil neba,
ampak pot do tja je zmeraj težka.
Ne obžalujem ničesar za nazaj.
Raje izkoristim to, kar mam tukaj in zdaj!
Želim tak kot sem ostati.
Širiti nasmeh, ljudi osrečevati.