Ko zjutraj se zdani in petelinček se prebudi,
v misli moje prileti sončni žarek in to si ti.
Ko pa tebe tukaj ni, si le slika neskončnosti.
Moja slika žalosti in trpljenja brez konca.
Si sončni žarek v temi in moja rešitev težavnih dni.
Kot sreča brez začetka si v komediji.
Po ognju bi hodil bos in poljubil bi te na nos.
Vsaki nalogi bil bi kos, si moja skrb in moj ponos.
Brezzvezen je dan, ki drugačen je od mojih sanj,
ne bi rad stopil vanj, saj tebe ni, ki te rad imam.
Priznam, zelo rad te imam
in če imaš me tudi ti, še srce ti dam.
Saj prazno je življenje, če tebe ob meni ni,
ni iskrice v očeh in manjka tudi smeh.
Tvoja roža v laseh ni niti angel niti greh,
a najlepša rožica boš za zmeraj ti ostala.
Moja ljubezen do tebe nikoli ne premine.
Mojo vez do tebe niti Bog ne prekine.
Si kot sonce, ki nikoli ne zaide.
Topel žarek sonca in iskra sredi zime.
Ob meni tebe ni, zato srce trpi,
si želi, da poleg mene bila bi ti.
V mislih si in ne da opisat se jih,
zato ostani ob moji rami, moja ljubezen ti.
Če tvoje srce bo odšlo, bo moje ovenelo.
Z’lo težko bo na novo začelo.
Mogoče celo življenje si tebe bo želelo,
trpelo in s praznino živelo.
Ne odidi proč, bodi mi v pomoč,
saj moja zvezda si podnevi in ponoči.
Ne stri mi srca, ne vzemi mi upanja,
bodi moja stopnica, da lahko prišel bom do vrha.
Polno je želja, da srečna bi bila oba.
A ta sreča lahko oveni kot posušena vrtnica.
Odpriva srce, naj si povesta, kaj si žele,
potem bova videla, če so sanje resnične bile.
Moja ljubezen do tebe nikoli ne premine.
Mojo vez do tebe niti Bog ne prekine.
Si kot sonce, ki nikoli ne zaide.
Topel žarek sonca in iskra sredi zime.
Brez tebe bo težko, vsak dan srce jokalo bo.
Težko bo slovo, ko odšla boš v tujino.
Moral naprej bi živet’, a potrt je ves moj svet.
Le kdo mi solze brisal bo in zapomnil tvojo senco.
Odšla bo vila, izgubil bom ljubezenska krila.
Ne bo več tvojih oči, ki kot biseri so bili.
Ne bo več, kot je bilo, tudi sanje se končajo
in nisem vedel, da se dajo primerjati z resničnostjo.
Mogoče misliš, da premalo sem ti dal,
a vse sem dal ti prav.
Mogoče nekoč ti bo žal,
takrat boš videla, da imel sem prav.
Povej, zakaj odšla boš stran,
spet bom pijan, ker spet ostal bom sam.
Ne vem, kako naj končam, ko pa živeti več ne znam.
Si moj biser in pristan, ter boš tudi daleč stran.