Stoji učilna zidana,
pred njo je stara jablana,
ta jablana je votel panj,
sinica znosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti,
na šolskem oknu obsedi,
na oknu kljunček svoj odpre,
tako prepevati začne:
“Poslušajte, učitelj vi,
kako se men’ pri vas godi,
vsi vaši dečki me črte,
povsod love, povsod pode.
Zalezli so moj ptičji rod,
iz gnezda vrgli ga za plot,
mladički tam pomrli so,
oči svetle zaprli so.
Grdobe grde, paglave,
masti ste vredni leskove,
kdor v gnezdu ptičice mori,
ta v svojem srcu prida ni.”