Travniki že zelenijo
in drevesa že cvetijo,
treba bo jemat’ slovo,
nosit’ svetlo puškico.
Zbogom, zbogom, oče, mati,
zbogom, ljuba sestra, brati,
zdaj se več ne vidimo,
ker k vojakom pojdemo.
Zbogom, draga mi vasica
in na hribu tam cerkvica,
težko te zapustil bom,
moj preljubi dragi dom.
Ko bo listje spet zeleno,
s cvetjem drevje okrašeno,
takrat spet se vrnil bom
v svoj preljubi dragi dom.