Sem fantič z zelenega Štajerja,
sem zmeraj korajžen, korajžen, vesel.
Kedor se pa jezno in kislo drži,
ta štajerski fantič pač ni.
Še ptice v grmovju veselo pojo,
še rože cvetijo, cvetijo lepo,
zakaj pa bi štajerski fantič ne pel,
ko lahko je najbolj vesel.
Na Štajerskem hrib vsak lepo zeleni
in vinska trta in vinska rodi
in vsi ga tam z dobre volje pijo
in pesmi si zraven pojo.
Kako bi torej raj kislo držal,
kako bi veselo, veselo ne pel,
saj fantič sem z lepega Štajerja
in duša je radostna vsa.