Po gorah grmi, se bliska,
fantič moj po polju vriska.
Vriskaj, žvižgaj al’ pa poj,
saj prideš k meni v vas nocoj!
Dekle je na pragu stalo,
svetle zvezde preštevalo.
Svetle zvezde v kraj gredo,
le vstani, fantič, pojd’ domov!
Da te ne bodo srečevali,
da te ne bodo spraševali,
kod si hodil, kje si bil,
da si tak’ škorenjce zrosil!
Jaz sem hodil po planin’cah,
po zelenih košenin’cah!
Tam sem hodil, tam sem bil,
sem drobne ptičke pet’ učil.
Kaj so to za ene ptičke,
ki imajo rdeče ličke,
rdeče ličke, črne oči?
Pri takih kratke so noči!