Nocoj je ena luštna noč, ker mesec sveti celo noč,
ker mesec sveti celo noč, zaspati mi ni mogoč.
Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike,
jaz hodim k svoji ljub’ci v vas, zavriskam in pojem naglas.
Saj hodi, hodi res za njo kakor meglica za vodo,
je strgal nove čeveljčke, zdaj bo pa še svoje noge.
Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje navadno da,
zavriska, da razgrinja se, zapoje, da razlega se.
Odpret mi ljubica hiti, me v svetlo kamrico spusti,
pritiska me na srčece, poljublja na ličece.
A ko podnevi sreča ga, ga nič ne vidi, ne pozna,
saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem.
Nocoj je ena luštna noč, ker mesec sveti celo noč,
ker mesec sveti celo noč, zaspati mi ni mogoč.