Belo modra slika
čez nebo razvita
zjutraj me zbudi.
V ritmu melodije
se še megla skrije,
sonce zažari.
V sivozeleno se zliva
pod okvir beline gora,
pesem mi poje,
v vetru šepeta.
Moja Ljubljana,
v cvetje obdana,
mesto večnih sanj,
nisi sama.
Moja Ljubljana,
v zvezde vkovana,
vedno kažeš pot domov.
Moja Ljubljana,
v cvetje obdana,
mesto večnih sanj,
nisi sama.
Moja Ljubljana,
v zvezde vkovana,
vedno daš mi to,
kar si želi srce.
Zasanjani pogledi
nežno se lovijo,
vsak po svoje sam.
Kje bom našla srečo
tiho govorijo
in hitijo v dan.
Je morda za vogalom,
te čaka in hrepeni?
Tu vse najdeš,
tu se vse zgodi.
Moja Ljubljana,
v cvetje obdana,
mesto večnih sanj,
nisi sama.
Moja Ljubljana,
v zvezde vkovana,
vedno kažeš pot domov.
Moja Ljubljana,
v cvetje obdana,
mesto večnih sanj,
nisi sama.
Moja Ljubljana,
v zvezde vkovana,
vedno daš mi to,
kar si želim.
V modro odeta,
ko pade večer,
v tebi milijone luči.
To je zadnja postaja
in vse, kar ostaja, si ti.