Glej ga, tam moški za mizo sedi,
otožne ima oči.
Le zakaj mu je hudo,
kam misli mu tavajo?
Z doma kot fant je odšel v svet,
minilo je mnogo let.
Nikdar se več ni vrnil nazaj
v svoj domači kraj.
Spominja se na otroške dni,
ki jih zdaj več ni.
Na vse prijatelje iz vasi,
ko so skupaj bili.
Želi si le jih srečat še.
Spominja se na otroške dni,
mamine oči.
Boleče tja v daljavo strmi,
bridka solza skeli.
Želi si le domov nazaj.
Glej ga, tam moški za mizo sedi,
domotožje ga mori.
Ustvaril v življenju je nekaj si,
a vendar srečen ni.
V daljavi zveni stara pesmica,
ki so peli jo doma.
Želel vrniti bi se nazaj
v svoj domači kraj.