Vso noč sem prav nemirno spala,
nekdo na okno trkal je.
Ko sred’ noči sem tiho vstala,
le lun’ca se smehljala je.
Vso noč sem le premišljevala,
nekdo pod oknom žvižga mi.
Šele ob zorji sem spoznala,
le v krošnjah listje šelesti.
To bil je le pomladni veter,
prepeval ti je svet podoknico,
ko z veje ti je nosil pesem
z ljubeznijo napisano.
To bil je le pomladni veter,
rad šepnil bi samo ti na uho,
kar so povedale mu zvezde,
da ljubim, ljubim te srčno.
Vso noč sem prav nemirno spala,
nekdo na okno trkal je.
Ko sred’ noči sem tiho vstala,
le lun’ca se smehljala je.
Vso noč sem v kamri trepetala,
nekdo je zunaj šepetal.
Ko pa sred’ kamre sem obstala,
le veter bil je prek dobrav.