Ne sprašuj me, sinko, zakaj stojim pred vrati,
zakaj te zunaj čakam, ko ti želim darilo dati.
Zakaj več z mamico nič ne govoriva,
ti nisi, sinko, kriv za to, to z mamico sva kriva.
Prosim te, sinko moj zlati,
drugega ne kliči ati,
naj mamica ti govori, kar hoče,
le jaz in ti sva sin in oče.
Prosim te, sinko moj zlati,
drugemu ne reci ati,
od žalosti se mi srce razjoče,
tako zelo pogreša te tvoj oče.
Ko nekoč boš velik, morda boš razumel,
zakaj sem moral stran, zakaj sem odšel.
Nikar me ne sprašuj, če vrnem se nazaj
in zakaj v hiši novi ati je sedaj.