Lastovke spet vračajo pomlad pod stari most,
vse je isto kakor lani,
le tebe ni na moji strani.
Lena reka varno nosi najino skrivnost, ja, najino skrivnost,
iz spominov stkane slike,
še čutim te, prav vse dotike.
»Vrni se!« zavpil bi, pa ne smem,
kje si, s kom si, bolje, da ne vem.
A če slišiš zdaj te note,
se ustavi, to ni pesem,
to je nežni zvok samote,
je srce in je ljubezen.
Vse je isto kakor lani,
le tebe ni na moji strani.
»Vrni se!« zavpil bi, pa ne smem,
kje si, s kom si, bolje, da ne vem.
A če slišiš zdaj te note,
se ustavi, to ni pesem,
to je nežni zvok samote.
Ma se senti queste note,
non e’ un canto che percuote,
c’e’ dolcezza di un cuore,
le emozioni dell’ amore.