Oblak utrujeni vecajo me tja,
ker ni nikoli zime in sonce se igra,
riše jutra v valove tvojh las,
nori svet tam vrti se bol počas’ …
Premami jo me vedno tiste pesmi stare,
v zraku vino, smeh, bobri in kitare,
govoriš mi: “korak je do nebes
in to pesem, pesem je za ples …”
Po mojih žilah se pretakaš ti …
in vem, da čutiš isto tudi ti.
Po mojih žilah se pretakaš ti …
korak je do nebes in to pesem je za ples!
Kar lahko ti dam, je košček nočnega neba,
kjer ukradel ključ sem do tvojega srca, tvojega srca …