So stvari, ki grejo težje mi z jezika,
s tabo pa z lahkoto jih delim.
Odkar si z mano, lubi, se sreča ne zatika,
smejem se povsem na drug na način.
Ne vem kako živela pred tabo sem,
a eno dobro vem, z lahkoto ti povem…
S tabo spet sem le dekle,
življenje samo riše
tvoje lepe risbe na srce.
Obraz imam kot prerojen,
v očeh pa mojih piše:
“Več kot to ne rabiš mi dat,
več kot, da imaš me res rad
in to je vse.”
Nežno me objemi, me seboj vzemi,
da se ti v pogledu raztopim.
Cvetje se nasmiha od tvojega dotika;
kot da vse življenje hrepenim.