Južni veter nosi greh,
peno na valovih las.
Ob robovih noči poželjivo šumi
moker glas v razgaljeni čas.
Kar bilo je le privid,
je stopilo med stvari.
Ob robovih oči se cigansko smeji
igra senc in pomladne luči.
Greva na pot, greva med Pelije,
greva na pot do Andaluzije.
Svet je odprt in diši od omamne krvi.
Sezi mi v dlan, greva stran,
južni veter prihaja.
Golo telo, je nebo
prva želja in zadnji dih.