Čakam novo revolucijo,
čakam polne ulice ljudi,
čakam zvok granitk ob šipe,
novo modo, hude tipe,
boljšo službo, rože, vino,
čakam vstopnice za kino,
čakam vse, ker nimam nič.
Luna nekam žalostna se zdi,
ura več ne bije, le stoji
v vrtincu domišljije,
le spomin se v glavi vije,
na trenutke tiste nežne,
tvoje roke neubežne,
ki odšle so, kdo ve kam.
Glava vedno težja se mi zdi,
od spominov, vina, žalosti, besed.
In čakam, da spet čas se spremeni
in kazalec v uri zopet se zbudi.
Čakam, da spremeni se svet,
čakam, da spremeniš se ti.
Čakam in pozabljam zle poti,
spet stara zgodba v glavi se vrti,
se vrti, se vrti…