Nad mano razprostira zlato se nebo,
sonce mi razgreva omamljeno telo.
Porajajo se misli, silijo me v greh,
izvabljajo iz mene spontani sladek smeh.
In ko dvigam se nad oblake, hočem le to.
In ko dotaknem se zvezde vsake, hočem le to.
Da zdaj pričaraš mi tiste pravljice,
kjer bi midva celo noč ljubila se.
Vzemi me, jaz se predam,
hočem, da odpelješ me neznano kam.
Nosijo vetrovi vse odgovore
na moja vprašanja in iskanja vrtnice.
A vetra se ne da ujet tako lahko,
nekdo pa je utrgal mojo vrtnico.
In ko dvigam se nad oblake, hočem le to.
In ko dotaknem se zvezde vsake, hočem le to.