Bum, bum, bum, razbija v meni vse, ko me znova objame,
kako veter svet muzike tisoč ritmov mi dušo odpre.
Saj lahko odrečem sanjam se, svojim sanjam premnogim,
z glasbo pa skozi dneve vse bo povezano moje srce.
Bum, bum, bum, razbija v meni vse, nov navdih se prikrade,
zdaj bo nežen, zdaj divji, je kakor strah, se po meni povzpne.
Saj lahko odrečem sanjam se, svojim sanjam premnogim,
z glasbo pa skozi dneve vse bo povezano moje srce.
Težko razume ta moj svet, kdor ni okusil melodije,
ko čar njen spoznaš, v sebi imaš zlati cvet za tisoč let.
Brez glasbe jaz več nisem jaz, kot senca šla povsod bo z mano,
igral bom in pel in z njo živel bom vse dni in noči.