Soba 102
Jan PlestenjakV sobi 102
to noč je ukradel moje zlomljeno srce.
V sobi 102
pisal je na mojo kožo ranjeno ime.
Kri, kot vino pil,
mesec bil je kriv.
Delala sva vse,
vse kar se ne sme!
Ona kriva je,
da ne rabim sanj.
Ko pogleda me,
vse v meni vre.
Hotel, soba 102,
vse kar se ne sme.
Midva, pot do neba,
noro zaljubljena.
V sobi 102
z ledom me grel in z ognjem spet me je hladil.
V sobi 102
ljubil in sovražil, kot hudič in bog je bil.
to noč je ukradel moje zlomljeno srce.
V sobi 102
pisal je na mojo kožo ranjeno ime.
Kri, kot vino pil,
mesec bil je kriv.
Delala sva vse,
vse kar se ne sme!
Ona kriva je,
da ne rabim sanj.
Ko pogleda me,
vse v meni vre.
Hotel, soba 102,
vse kar se ne sme.
Midva, pot do neba,
noro zaljubljena.
V sobi 102
z ledom me grel in z ognjem spet me je hladil.
V sobi 102
ljubil in sovražil, kot hudič in bog je bil.