Če sem kdaj potiho molil,
veš, da nisem veroval,
tvoje solze so krstile me
in takrat sem se spoznal.
Da si z njim, mi je žal,
če te ljubim, mi je prav,
o, kako bila sva srečna,
o, kako bila sva večna.
Ko je dež, se spomnim nate
in potiho molim zate,
nisi moja, nisi moja,
pada dež, pada dež,
nisi moja, nisi moja,
ko je dež, se spomnim nate.
Praviš, da v tvojih sanjah
ni prostora za oba,
tvoja jadra zdaj so polna,
le v spominih sva midva.
Pozabila boš obljube,
tiste male zaobljube,
jaz jih hranil bom v sebi
in nekoč podaril tebi.