Jokam kot sneg
Jan PlestenjakSonce prebuja pomlad,
novo jutro brez tvojih sladkih besed.
V kotu gledam tvoj zimski plašč,
pogreša te tako kot jaz.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me.
Zunaj postavlja se sneg
in cesta polna je njegovih solz.
Preden prekril je sosednji breg,
skupaj poslušala sva tvoj smeh.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me.
Jokam kot sneg,
jokam kot sneg.
Prekrij to bolečino,
kot prekril sosednji si breg.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me,
ker jokam kot sneg.
novo jutro brez tvojih sladkih besed.
V kotu gledam tvoj zimski plašč,
pogreša te tako kot jaz.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me.
Zunaj postavlja se sneg
in cesta polna je njegovih solz.
Preden prekril je sosednji breg,
skupaj poslušala sva tvoj smeh.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me.
Jokam kot sneg,
jokam kot sneg.
Prekrij to bolečino,
kot prekril sosednji si breg.
Še ljubim te,
še hočem te,
še bom tvoj,
le vzemi me,
ker jokam kot sneg.