Pridi, noč, odnesi me,
da zaspim, da mine vse.
Kdo bo moje solze bral,
kdo jih brisati bo znal?
Gledam ta dva angela,
skupaj ju povila sva,
to noč sam ju spat bom dal,
jima pravljice bom bral.
Zato še živim,
z njima letim,
sta del mene in del tebe.
Jaz lagal bom, da si šla
za oblake do Boga.
Nočem, da bi vedela,
da nič ti ne pomenita.
Vsak večer bom pesmi pel
in prevečkrat ju objel,
naj bela krila rastejo,
spomini naj ostanejo.
Ko bosta šla
čez nekaj let
na svoj prvi let v svet.