Vsak kmet rad svoje vino ma, odkar ta svet stoji,
ma prou usakmu ga ne da, s prjatli ga deli,
tako živu enkrat je en kmet, Karleto Špacapan,
v pržon je doskrat šou sedet k ni tou dat soj teran.
Ma be, ni bil kak revolucionar, politike ni poznal,
ma kadar pršu je žandar po davk, pej tko je djal:
Ref:
“Maaa, veste kaj, vse kar je prou, spoštuvam jst oblast,
če reče dej, jaz ji bom dal pršut, panceto, mast,
ma veste kej, ma mi ne bo žal dat zadni par kalcet,
ma vino pej vse kr je prou, si vtaknte v ret!”
lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav, si vtaknte v ret!”
So gnali ga na sakacijon ma prou vsak drugi dan,
ostal je trmast ko kaštron Karleto Špacapan.
Jen šla je stara Avstrija čez en par let sfalit,
še prej, ko mogla od Karlota je en sam glaž dobit.
An pršle črne so žvali an drle se:”Duče!”
Si je Karlo mislu, se mi zdi, da vem kaj kdo tle če.
Ref.
So z ricinusom futrali ga an tukli ko žival,
čeprav s posranmi gatami se Karlo jih ni bal,
ma ni zvleku z njega un teran ma prou noben pržon,
tku mogu Karlo Špacapan je it v internacion.
Ka so spustili ga domov, si že mislu je “U, ku fajn”,
že punj gestapo je pršou:” Du Schwein, wo ist dein Wein?”
Ref.
G
Ma včasih v hišo sred noči, je pršu partizan,
eee, pred njim pej vina šparal ni Karletov Špacapan.
An usakmu še za sabo dal je tko zmerom pod roku litru par.
Po vojni k njemu je pršou zadružni funkcionar:
“Zdej zmagali smo, Špacapan, ti vedno bil si naš,
bi blo zdej prav, da soj teran nam dobrovoljno daš”
Ma Karlo pej tako je djal: “Pršli ste na oblast,
jen nikdar prej mi ni blo žou dat vam vina vam na čast,
ma kej čem reč, nč ne bom djou, komanda mora bt,
ma vino, pej vse kr je prav, si vtaknte v ret!
Lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav, si vtaknte v ret!”