Ma nej gre vse v maloru!
Duo tuo meni bo govoru,
da šold v življenju ni vse?
Ben, ni vse: je vse ostalo
an tistega ostalega ni malo.
Jest sem človek, ka tuo dobro vje.
Sem rodu v tajšni se mižeriji,
da, če bi ne bil fant, mi vjerji,
jest ne bi mjel se s čim igrat!
Zatuo, da srečen si, jest pravem,
ni mus, da si bogat an slaven –
zadosti je, da si bogat!
An, če češ bet bogat,
če češ nosit v takuini ta svjet,
ne smješ nobenmu neč dat,
ka če daješ, ne moreš mjet.
Eni pravjo, da prej skuozi luknju
uod šivanke bo vajdla kamela,
ku v paradiž ta bogat. Ma dej,
ma duo se takuo iz ljudi norca dela!?
Ka če si bogat,
se rjes nimaš kej bat.
Kej ti če paradiž,
če si lohkor ga z dnarjem na zemlji nardiš?
Nobeden meni ne bo reku,
da ne prnese dnar človeku sreče.
Ma zaskuozibuoh!
Resnica tuo je, ker jest rečem,
da zarad dnarja človk ni srečen samo,
če ga jema kajšn drug.
An nej nobeden me ne zmerja,
da zarad mene je mižerija na svjeti!
Jest mam čistu vjest.
Če jest bogat sem an uspešen,
en človk več mižerje rješen je,
an ta člouk sem jest!
An, če češ bet bogat,
muoreš pazit na enu reč:
da maš reveže grozno rad
an vse nardiš, da jih je čim več.
Rjeveži majo več dnarja, kukr ga
ma še tanarvečja banka.
Rjes en rjevež ma malo, ma rjevežov se
na tem svjetu ne manjka.
An za tuo, kar jest mam,
kej če bet mene sram?
Vsak, ku muore, ku zna:
Buoh je tisti, ka je,
jest sem tisti, ka ima!
Vsak, ku muore, ku zna:
Buoh je tisti, ka je,
jest sem tisti, ka ima!